1. Osnovni podatki o katalogu |
|
Naziv zavoda: |
Osnovna šola Pod goro, Šolska ulica 3, 3210 Slovenske Konjice telefon: 03 757 29 50, faks: 03 757 29 75 |
Odgovorna uradna oseba: |
Darja Ravnik, prof., ravnateljica |
Datum zadnje spremembe: |
27. februar 2013 |
Katalog je dostopen na spletnem naslovu: |
|
2. Splošni podatki o zavodu in informacijah javnega značaja s katerimi razpolaga |
|
a) Organigram in podatki o organizaciji zavoda |
|
Kratek opis delovnega področja zavoda |
Osnovnošolsko izobraževanje. V okviru osnovnošolskega splošnega izobraževanja šola opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost, organizirano in sistematično posredovanje znanja ter občih civilizacijskih in kulturnih vrednot. Opravlja se kot javna služba na ravni obveznega osnovnega izobraževanja. Poleg tega se lahko ukvarja s še:
Celovito opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Izvajamo naslednje programe:
|
Seznam vseh notranjih organizacijskih enot |
Osnovna šola Pod goro, Šolska ulica 3, 3210 Slovenske Konjice OŠ Pod goro vodi ravnateljica, prof. Darja Ravnik. Šolski okoliš, s katerega imajo starši pravico vpisati svoje otroke v to šolo, obsega naselja Blato, Zg. Pristava, Slovenske Konjice – desni breg Dravinje, Breg, Konjiška vas, Nova vas, Polene, Dobrava, Gabrovlje, Zeče, Preloge, Sp. Preloge in od 5. razreda dalje Stare Slemene, Škedenj, Tolsti Vrh, Špitalič, Kraberk, Sojek, Kamna Gora. OŠ Špitalič obiskujejo učenci iz zaselkov Stare Slemene, Zg. Slemene, Kamna Gora, Tolsti Vrh in Škedenj. Notranjo organizacijo in sistemizacijo šole z natančno vsebino dela določi ravnateljica. Svet osnovne šole Svet osnovne šole sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki zaposlenih v šoli in predstavniki staršev. Svet sestavlja 11 članov, od katerih ima:
Mandat člano v sveta je štiri leta. Člani so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. Kandidiranje za člane sveta se začne najmanj šestdeset dni pred potekom mandata dosedanjim članom. Delavci šole izvolijo svoje predstavnike na volitvah s tajnim glasovanjem. Svet šole:
Svet na svojih sejah odloča z večino glasov vseh članov. Svet o predlogih sklepov glasuje pravilom javno, če se za tajno glasovanje ne odloči. Ravnatelj Ravnatelj je pedagoški vodja in poslovodni organ šole. Vodi poslovno in gospodarsko delo šole. Ravnatelj:
Ravnateljica je Darja Ravnik. Pomočnik ravnatelja Ravnatelj ima lahko enega ali več pomočnikov, ki pomagajo ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Pomočnica ravnateljice je Jasna Vrbanec. Svetovalna služba Delo svetovalne službe vključuje poklicno svetovanje, prešolanja, vpis šolskih novincev in vpis v srednjo šolo, osebno in skupinsko delo z učenci, sodelovanje s starši, socialno pedagoško posvetovalno delo s strokovnimi delavci šole ter z delavci strokovnih institucij, strokovno sodelovanje z vodstvom šole pri nalogah načrtovanja, spremljanja in evalvacije dela šole, strokovno izobraževanje in drugo. Šolske svetovalne delavke so Darja Marinkovič, Mojca Jazbec in Nadja Vidmajer. Tajništvo Izvaja administrativne storitve šole. Ureja kadrovske zadeve in poslovanje z dokumentarnim gradivom šole. Sprejema, predaja in naroča telefonske pogovore, vodi delovodnik, knjigo pošte ter vpisuje prejeto in poslano pošto, pošto tudi razporeja. Poslovna sekretarka izpolnjuje naročilnice, potne naloge, oblikuje razna poročila, vodi evidence o javnih naročilih, v zvezi z varstvom osebnih podatkov, varstvom pri delu. Skrbi za lastno stalno strokovno izpopolnjevanje in izpopolnjevanje službe, ki jo vodi. Poslovna sekretarka je Milena Zlodej. Računovodstvo Opravlja vse finančno-računovodske funkcije šole, ki so potrebne za nemoteno izvajanje vseh dejavnosti. Načrtuje, izvaja in vodi dela v računovodstvu, sodeluje s pristojnimi ustanovami in organizacijami, skrbi za izračun plač ter drugih prejemkov delavcev oziroma drugih oseb iz vseh vrst pogodbenih razmerij, skrbi za evidentiranje plačil in jih nadzoruje ter za pošiljanje opominov za plačilo zapadlih obveznosti. Skrbi za lastno stalno strokovno izpopolnjevanje in izpopolnjevanje službe, ki jo vodi. Računovodja je Simon Bračič. Knjigovodkinja je Mojca Cerovšek. Šolska knjižnica Šolska knjižnica je namenjena potrebam učencev in delavcev šole. Z urami knjižne in knjižnične vzgoje ter z individualnim svetovanjem učencem in učiteljem se knjižničarka trudi vzbuditi interese za branje in pridobivanje znanja. Šolska knjižnica je priljubljen center branja in izposoje knjig, saj jo redno obiskuje večina učencev šole. Poleg knjižnega gradiva se v knjižnici zbira tudi avdio in video gradivo. Izposoja knjig e računalniško vodena. Delo šolske knjižnice vodi knjižničarka Maja Olup. |
Organigram zavoda |
|
b) Kontaktni podatki uradne osebe (oseb), pristojnih za posredovanje informacij |
|
Pristojna oseba: |
Darja Ravnik, ravnatejica OŠ Pod goro, Šolska ulica 3, 3210 Slovenske Konjice Telefon: 03 757 29 50, Faks: 03 757 29 75 E-pošta: tajnistvo@podgoro.si |
c) Seznam zakonov, podzakonskih aktov in predpisov Evropskih skupnosti z delovnega področja organa (preko državnega, lokalnega oziroma evropskega registra predpisov) |
|
TEMELJNI PREDPISI
SPLOŠNI PREDPISI
IZOBRAŽEVANJE OSNOVNOŠOLSKE MLADINE
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
NOTRANJI PREDPISI
|
|
Predpisi EU |
Na našem področju ni predpisov, ki bi bili regulirani s strani EU. |
d) Seznam predlogov predpisov (preko državnega oziroma lokalnega registra predpisov) |
|
Predlogi predpisov |
V postopku ni nobenega predloga predpisov. |
e) Seznam strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih |
|
Seznam strateških in programskih dokumentov |
|
f) Seznam vrst upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov |
|
Vrste postopkov, ki jih vodi organ |
|
g) Seznam javnih evidenc, s katerimi organ upravlja |
|
Seznam evidenc |
|
h) Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov |
|
Seznam zbirk |
Popis nepremičnin in premoženjskega stanja zavoda (v izdelavi) |
Najpomembnejši vsebinski sklopi drugih informacij javnega značaja oziroma seznam posameznih dokumentov |
|
Sklopi informacij |
|
3. Opis načina dostopa do drugih informacij javnega značaja |
|
3.1 Neposredni dostop Osebno Stranke lahko do informacij javnega značaja dostopajo, če se osebno zglasijo na javnem zavodu. Informacije so jim na voljo, ne da bi jih izrecno zahtevali od uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja. Skupni katalog informacij javnega značaja zavoda je v fizični obliki na voljo pri uradni osebi za informacije javnega značaja. Po elektronski poti Dostop do informacij javnega značaja je omogočen tudi na internetu, in sicer na spletnem naslovu: http://www.podgoro.si Veliko uporabnih informacij se nahaja tudi na spletni strani zavoda. Tam so med drugim naštet i tudi dogodki iz življenja in dela v javnem zavodu, med katerimi lahko zainteresirani dobijo mnoge uporabne podatke, kot so: koledar dogodkov, različna obvestila o dnevih dejavnostih in prireditvah, jedilniki za učence in drugo. 3.2 Dostop na podlagi posebne zahteve Informacije, ki niso neposredno dostopne v prostorih javnega zavoda ali na svetovnem spletu, vam bomo posredovali na vašo zahtevo. Zahtevo lahko vložite osebno v prostorih javnega zavoda, preko telefona, po pošti ali po elektronski poti. Na podlagi vaše zahteve je javni zavod dolžan posredovati informacijo, ki jo dejansko poseduje (če to lahko stori brez preoblikovanja in obdelovanja informacij, ki jih ima, v odgovor, ki ga zahtevate). Dostop do informacije, s katero razpolaga, pa lahko zavrne samo, če obstoji kateri izmed dvanajstih zakonsko določenih razlogov. Razlogi, ki so določeni v 6. členu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, so na primer tajni podatek; poslovna skrivnost; osebni podatek, ki pomeni kršitev varstva osebnih podatkov; podatek, ki pomeni kršitev zaupnosti davčnega postopka; podatek, pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in katerega razkritje bi škodovalo izvedbi postopka; podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo ministrstva in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti ministrstva in drugi. V teh primerih lahko javni zavod pod določenimi pogoji prosilcu omogoči delni dostop. Ob pozitivno rešeni zahtevi vam bomo omogočili seznanitev z vsebino zahtevane informacije tako, da vam jo bomo dali na vpogled ali pa vam zagotovili prepis, fotokopijo ali elektronski zapis (odvisno od vaše zahteve). Osebno v prostorih javnega zavoda Informacije javnega značaja lahko zahtevate osebno v prostorih javnega zavoda in sicer ustno ali pisno na zapisnik. Postopek z vašo zahtevo je odvisen od oblike zahteve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. Ustna zahteva Prosilec se v poslovnem času (med 7. in 15. uro) lahko zglasi pri uradni osebi za posredovanje informacij javnega značaja. Če zahtevate dostop do informacije javnega značaja ustno, v skladu z veljavno zakonodajo ne morete vložiti pritožbe na ustno negativno odločitev ministrstva. Pravno varstvo je mogoče samo na podlagi pisne zahteve. Preko telefona Podobno kot osebno lahko zahtevo podatek tudi preko telefona. Če boste zahtevo podali telefonsko, vas prosimo, da izrecno poveste, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Enako kot pri osebni ustni zahtevi proti ustni negativni odločitvi ministrstva ni mogoča pritožba. Zahteva ustno na zapisnik Zahtevo lahko vložite ustno na zapisnik pri javnem zavodu. V tem primeru se bo vaša zahtevo štela za pisno zahtevo (glej spodaj). Zahtevo lahko podate ustno na zapisnik kadarkoli v poslovnem času (od 7. do 15. ure) na javnem zavodu. Pisna zahteva v fizični obliki Pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaj v fizični obliki lahko pošljete po pošti na naslov javnega zavoda ali oddate osebno na javnem zavodu v poslovnem času. Zahteva mora vsebovati osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oz. njegovega zastopnika ali pooblaščenca. V zahtevi morate navesti, katero informacijo želite pridobiti in na kakšen način se želite z njo seznaniti (vpogled, kopija, prepis ali elektronski zapis). Informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, la hko dobite le na vpogled. Če zahtevate dostop do informacij javnega značaj pisno, uživate tudi pravno varstvo. Javni zavod mora o vaši zahtevi odločiti praviloma v roku 20 delovnih dni. Le izjemoma lahko s posebnim sklepom za največ 30 delovnih dni podaljša rok za odločanje. Če menite, da vam je bila posredovana druga informacija in ne tista, ki ste jo zahtevali, je ministrstvo zavezano o vaši ponovni zahtevi po določeni informaciji odločiti v roku 3 delovnih dni. Če je zahteva nepopolna in je ministrstvo ne more obravnavati, vas bomo pozvali, naj zahtevo dopolnite. Pomoč pri tem vam bo nudila uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja (kontaktni podatki so v 1. točki kataloga). Javni zavod vam je dolžan posredovati le informacijo, ki jo dejansko poseduje (če to lahko stori brez preoblikovanja in obdelovanja informacij, ki jih ima, v odgovor, ki ga zahtevate). Dostop do informacije lahko zavrne samo, če obstoji kateri izmed dvanajstih zakonsko določenih razlogov. Izjeme po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, so tajni podatek; poslovna skrivnost; osebni podatek, nekateri podatki iz davčnega postopka in drugi. V teh primerih vam lahko javni zavod pod določenimi pogoji omogoči vsaj delni dostop (glej delni dostop). V primeru zavrnitve vaše zahteve imate pravico do pritožbe zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel. O pritožbi odloča pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja. V primeru nezadovoljstva z odločitvijo pooblaščenca pa je mogoče sprožiti še upravni spor (postopek pred Upravnim sodiščem). 3.3 Pisna zahteva v elektronski obliki Po elektronski poti Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja lahko podate tudi po elektronski poti, pri čemer se ta zahteva lahko poda kot pisna zahteva ali kot enakovredna ustni zahtevi. V vsakem od načinov ima prosilec drugačne pravice in ministrstvo drugačne obveznosti. Zahtevo lahko podate elektronsko na uradni elektronski naslov javnega zavoda: os.pod-goro@guest.arnes.si . Če vaše elektronsko sporočilo ni varno elektronsko podpisano ali če v njem izrecno ne navedete, da želite, da se zahteva obravnava kot pisna zahteva, bo javni zavod obravnaval vašo zahtevo kot ustno zahtevo. To pomeni da v primeru zavrnitve ni mogoča pritožba. Pravice prosilca in obveznosti ministrstva v primeru, da zahtevo podate na takšen način, so enake, kot če bi jo podali ustno v prostorih ministrstva ali preko telefona. Po elektronski poti lahko oddate tudi pisno zahtevo. Najboljše je, če takšno zahtevo varno elektronsko podpišete. Pri tem mora upoštevati določbe Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Za varen elektronski podpis zato potrebujete digitalno kvalificirano potrdilo enega od registriranih overiteljev pri Ministrstvu za gospodarstvo (Ministrstvo za javno upravo, Halcom informatika, NLB ali Pošta Slovenije). Če ne razpolagate z digitalnim kvalificiranim potrdilom, lahko zahtevo oddate tudi brez elektronskega podpisa in v njej izrecno navedete, da želite, da se obravnava kot pisna zahteva. Več o vsebini zahteve si preberite pri opisu postopka s pisno zahtevo v fizični obliki. 3.4 Delni dostop Če boste zahtevali vpogled v dokument ali njegov del, ki vsebuje informacije iz 6. člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja (izjeme), vam bomo vseeno poizkusili ugoditi in vam omogočiti vsaj delni vpogled. Tako bomo pripravili kopijo dokumenta, pri čemer bomo tiste dele, do katerih vam v skladu z zakonsko določenimi izjemami ne smemo dovoliti dostopa, izločili iz dokumenta tako, da jih bomo prečrtali, fizično odstranili, trajno prekrili ali drugače naredili nedos topne, če gre za dokument v fizični obliki. 3.5 Dostop za ljudi s posebnimi potrebami Če gre za dokument v elektronski obliki, pa bomo informacije zbrisali, kodirali, blokirali, omejili ali drugače napravili nedostopne. Delni dostop se omogoči le, če zaupnost dokumenta ni ogrožena. Tako se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Med informacije iz 6. člena zakona, ki jih štejemo za izjeme in torej niso informacije javnega značaja, do katerih bi bili prosilci upravičeni, na primer sodijo tajni podatki; poslovne skrivnosti; osebni podatki, ki pomenijo kršitev varstva osebnih podatkov; podatki, ki pomenijo kršitev zaupnosti davčnega postopka; podatki, pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in katerih razkritje bi škodovalo izvedbi postopka; podatki iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo javnega zavoda in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti javnega zavoda itd. Prilagojen dostop do informacij javnega značaja zagotavljamo ljudem s posebnimi potrebami. Prosilci se lahko zglasijo osebno na ministrstvu, kjer jim, če ne bo šlo drugače, informacijo na njihovo zahtevo tudi preberemo oziroma ustno obrazložimo. 3.6 Stroškovnik Organ zaračuna prosilcu informacij javnega značaja stroške za posredovanje informacij:
Organ ne zaračuna stroškov:
Organ posreduje informacije glede na tehnične pripomočke, s katerimi razpolaga. Okvirne cene Najvišje cene materialnih stroškov za naslednje najpogostejše storitve posredovanja informacij javnega značaja so (brez DDV):
Način plačila stroškov Prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu s to uredbo. Če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 eura (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s prvim odstavkom. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec razliko plača skladno s prvim odstavkom tega člena. Organ lahko določi, da mora prosilec plačati stroške posredovanja informacij najkasneje v petnajstih dneh od prejema računa ali zahtevka za položitev pologa. Organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 eurov (z vključenim DDV). Določba prejšnjega odstavka ne velja, kadar organ zaračuna materialne stroške posredovanja informacij skupaj s ceno ponovne uporabe. |
4. Seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja – v pripravi |
|
Seznam desetih najpogosteje zahtevanih informacij oziroma tematskih sklopov (samodejno generiran seznam, ki ga določa povpraševanje po posamezni informaciji) |