Skoči na glavno vsebino

Devetošolka Vita Kampuš je v tem šolskem letu z dodatnimi urami tako v šoli kot tudi doma poglabljala znanje slovenščine in zgodovine. Na vseh stopnjah tekmovanj je prepričljivo dokazovala, da je pot do uspeha mogoče doseči z marljivostjo, voljo, razgledanostjo in širino znanja.

In kako je o izjemnem dosežku razmišljala sama?

Knjige so sanje, ki jih držimo v rokah, in branje je za duha to, kar je telovadba za telo. 

Prav zato že vrsto let berem knjige, tudi tiste, ki jih za nas, tekmovalce Cankarjevega tekmovanja, izbira državna komisija. Letos se mi je nasmehnila sreča, saj je bil za 8. in 9. razred izbran mladinsko-problemski roman Gremo mi v tri krasne pisateljice Nataše Konc Lorenzutti. Ker je roman problemski, je predstavljal probleme v svetu, ker pa je slednji tudi mladinski, je bil veliko lažje razumljiv z moje perspektive. Z nekaterimi tegobami oseb v knjigi sem se lahko poistovetila, spet drugi pa so problemi družbe.

Tema letošnjega zgodovinskega tekmovanja, kjer je moje znanje temeljilo na tem, kako kakovostno sem prebrala literaturo, je bila Rimljani na slovenskem ozemlju. Moje sanje, o katerih pravi tudi izhodiščna misel, so se na državnem tekmovanju, po veliko truda in dela, zagotovo uresničile!

Zahvaljujem se obema mentoricama in tudi staršem za vse napotke in nasvete ter seveda spodbudne besede v času obeh tekmovanj.  

Dostopnost
//